Igra “Stoj!”

Priprava

Bodite pozorni na otroke, ki se pri tej vaji morda ne počutijo dobro (npr. otroci z avtističnimi značilnostmi, ADHD ali otroci, ki se razvijajo nekoliko počasneje). Nikoli jih ne silite k sodelovanju.

Izvedba

Miro in Kira prideta s čarobno škatlo in povesta otrokom, da sta v njej odkrila nekaj posebnega – novo igro, ki se imenuje »Stoj!«. Razložita, da se bomo v tej igri učili obstati kot kipi in poslušati svoje telo ter občutke.

Radovedna Kira vpraša: »Kaj se zgodi, ko čisto mirno stojimo? Ali lahko slišimo ali začutimo kaj, česar prej nismo opazili?«

Miro doda: »Poskusimo skupaj. Najprej vam pokažem, kako.«

Oba pokažeta, kako se »zamrzne«, in povabita otroke, naj prisluhnejo svojemu dihanju, telesu in občutkom.

Razložite, da ko vi (ali lutka) rečete »Stoj!«, vsi obstanejo kot kip za približno eno minuto. V tem času Miro ali Kira skupino nežno vodita z umirjenimi navodili za sproščanje in zavedanje telesa.

Uporabita miren, nežen glas in med stavki naredita krajše premore:

• Globoko vdihni … in počasi izdihni.
• Občuti noge – so močne, mehke, tople?
• Občuti trebuh in hrbet – se dvigujeta in spuščata?
• Opazuj, kje počivajo ali visijo roke.
• Občuti vrat in glavo – sta sproščena ali napeta?
• Kako stoji celo tvoje telo?
• Je udobno … ali malo neudobno?

Ko so vsi pripravljeni, Miro tiho reče: »Pripravite se … in … gremo!«

Otroci se »odmrznejo«, se razmigajo, zasmejijo in se vrnejo k dejavnostim.

Igro ponovite večkrat, pri čemer lahko različni otroci predlagajo, kdaj se začne in kdaj konča.

Refleksija

Po dejavnosti otroke povabite k razmisleku z odprtimi vprašanji:

• »Kako je bilo, ko ste obstali?«
• »Je bilo lahko ali težko ostati pri miru?«
• »Ste svoje telo čutili drugače, ko ste nanj pazljivo gledali?«
• »Ste opazili kaj presenetljivega?«

Spodbudite otroke, naj opišejo svoje doživljanje z besedami za dele telesa ali občutke (npr. »Noge so bile utrujene.« »Počutila sem se mirno.« »V sebi sem bil čisto nemiren.«).

Različice in dodatne ideje

Individualna podpora

Igro »Stoj« lahko uporabimo tudi v osebnem trenutku z otrokom, ki je v stiski. Ko je otrok preplavljen z občutki, uporabimo poznane korake, da mu pomagamo narediti premor in se znova povezati s telesom in čustvi:

• STOJ (mirno obstanemo)
• Globok vdih … in izdih
• Poiščemo napetost v telesu
• Nežno jo “otresemo”
• Poimenujemo občutek ali čustvo

Pomembno: To tehniko uporabimo le, če je otrok igro »Stoj!« že doživel kot varno in igrivo dejavnost. Mi pa se moramo počutiti mirno in pripravljeno, da otroku ponudimo varno oporo.

Ne uporabimo je med močnim čustvenim izbruhom (npr. med trmo), če nismo povsem pripravljeni otroka podpreti z njegovimi čustvi.

Zavedanje barv in čustev

Med trenutkom »zamrznitve« otroke povabimo, naj izberejo barvo, ki se ujema z njihovim počutjem. Nato lahko to barvo pobarvajo na obris telesa, opišejo občutke v telesu ali delijo misli in podobe, ki se jim ob tem porodijo. Tako razvijajo zavedanje, kako so čustva povezana s telesom.

Vključevanje staršev

Predstavimo igro »Stoj!« na roditeljskem sestanku. Starše vodimo korak za korakom skozi dejavnost, da tudi sami občutijo njen pomirjujoč učinek. Spodbudimo pogovor o tem, zakaj igra deluje in kako lahko starši doma podprejo otrokovo čustveno uravnavanje s preprostimi, igrivimi pristopi, kot je ta.