Zabojček čustev

	Temeljne dejavnosti
	Starost: 4-5
	Dejavnost traja približno 15 do 30 minut in jo lahko ponavljate skozi vse šolsko leto.
	Otroci razvrščajo slikovne kartice v zabojčke z različnimi čustvi, razmišljajo o tem, katera čustva povezujejo s posameznimi slikami, in delijo osebne zgodbe, s čimer razvijajo empatijo ter čustveno zavedanje
	Prožnost Empatija
	Pogovor Starši
	Barvice Škarje Flomasterji Voščenke Šest zabojškov / škatel: ena za shranjevanje slikovnih kartic in pet z oznakami za čustva (veselje, žalost, strah, presenečenje, jeza) Prazni listi papirja za risanje ali izdelavo kartic Dvostranski lepilni trak (za pritrditev sličic na škatle) Laminator in laminirne folije (za večjo obstojnost kartic) Po želji: natisnjene fotografije z interneta ali slike vsakdanjih predmetov

Print version

Priprava

Skupaj z otroki izdelajte slikovne kartice. Na vsaki naj bo narisana ali prilepljena podoba, ki pri nekom lahko sproži določeno čustvo, npr. nekaj, kar jih razveseli, prestraši ali preseneti.
Vse dokončane kartice shranite v škatlo, da bodo pri dejavnosti vedno pri roki.
Pripravite pet ločenih zabojčkov / škatel, vsakega označite z enim osnovnim čustvom: veselje, žalost, strah, presenečenje, jeza.
Na vsako škatlo prilepite ustrezen obrazek ali emotikon, da bodo otroci čustvo lažje prepoznali in kartice uvrstili v pravo škatlo.

Izvedba

Začnite s pogovorom o tem, kako lahko različne slike ali predmeti v nas sprožijo različna čustva. Na primer: »Slika mačke te lahko razveseli, medtem ko te slika psa morda spomni na psa, ki te je nekoč prestrašil, zato začutiš strah.«

Povabite otroke, naj delijo svoje občutke in asociacije ter zapišite njihove ideje, da boste skupaj ustvarili komplet slik za dejavnost.

Otroci delajo v parih ali manjših skupinah. Pripravite zabojčke, škatle ali pladnje, vsakega označite z enim čustvom (npr. veselje, žalost, strah, ponos, presenečenje).

Vsak otrok izmenično:

Izbere slikovno kartico (iz skupnega kompleta ali iz risb/fotografij, ki so jih pripravili prej).
Jo položi v škatlo z oznako čustva, ki ga ob ogledu slike občuti.

Partner nato vzame isto kartico in vpraša: »Zakaj si jo dal v škatlo za veselje/žalost/…?«

Otrok, ki je kartico izbral, razloži svojo čustveno povezavo. Nato zamenjata vlogi.

Ta dejavnost spodbuja čustveno zavest, sposobnost poslušanja in spoštljivo komunikacijo o različnih perspektivah.

Refleksija

Skupaj razmislite o izkušnji:

Je bilo enostavno ali težko izbrati, v katero škatlo spada slika?
Je kdo izbral drugo čustvo za isto sliko?
Kaj smo se naučili o tem, kako osebna so čustva?

Poudarite, da naše izkušnje vplivajo naša čustva in da razumevanje pogledov drugih pomaga razvijati empatijo.

Različice in dodatne ideje

Spodbujajte otroke, da s časom dodajajo nove slike. Vsako novo sliko naj pospremijo s kratko osebno zgodbo, zakaj spada v določeno škatlo za čustva. Na ta način se bodo z materialom še bolj osebno povezali.

Igro lahko predstavite tudi staršem na roditeljskem sestanku. Povabite jih, naj jo preizkusijo sami in jim razložite njen namen – kako dejavnost krepi zavedanje čustev, razvija empatijo in spodbuja spoštljiv pogovor o občutkih.