• učil prepoznati svoje ime in se nanj odzivati,
• učil prepoznavati in poimenovati (različne) dele telesa,
• spoznavati funkcije različnih delov telesa.

• dosledno odzval na svoje ime, ko ga pokličejo bodisi tako, da se bo obrnil ali verbalno odzval,
• prepoznal različne dele telesa (npr. glavo, roke, roke, noge),
• poimenoval različne dele telesa,
• pokazal prepoznavanje z usmerjanjem prsta ali z besednim poimenovanjem v ustreznih kontekstih,
• opisal osnovne funkcije različnih delov telesa (npr. „Z rokami jemo“) in jih primerjal v vsakdanjih dejavnostih (npr. med igro ali skupinskimi dejavnostmi),
• opisal kateri deli telesa so pomembni za določene dejavnosti (npr. skakanje, ploskanje …),
• razložil, kje se nahaja določen del telesa (npr. zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj ...),
• narisal ali dopolnil sliko človeškega telesa z različnimi deli telesa.

Temeljne dejavnosti
P1.1 To sem jaz - to si ti!
P1.1 Vsak je edinstven

Nadgradne dejavnosti
P1.1 Telo v gibanju 3D / 2D

• učil prepoznavati lastne čute v telesu in zunaj telesa,
• učil opisati svoje čute in poimenovati občutke, ki jih zaznava,
• učil prepoznavati, katere čutne izkušnje mu ustrezajo in katere ne.

• poimenoval čutila za posamezni čut (nos, uho...),
• neštel čute, ki jih pozna (vonj, okus...),
• razložil povezave med čutili in čuti (uho-sluh, oko-vid...),
• prepoznal in razložil svoje občutke, ki jih zaznava,
• izrazil, katera čutna doživetja mu ustrezajo in katera ne.

• učil prepoznavati in poimenovati lastna čustva,
• učil veščin verbalnega in neverbalnega izražanja lastnih čustev,
• učil povezati lastna čustva s telesnimi občutki.

• prepoznal in izrazil svoje počutje in čustva (npr. vesel, žalosten, jezen, prestrašen) s pomočjo obrazne mimike, tona glasu in govorice telesa,
• verbalno in neverbalno izražal svoja čustva s preprostimi besednimi izjavmi (npr. „Počutim se srečno“ ali „Žalostna sem“),
• primerjal različna čustva in pojasnil podobnosti in razlike med njimi,
• pri sebi prepoznal situacije, ki v njem sprožajo določeno čustvo,
• ustvarjalno izražal svoja čustva in počutje v različnih situacijah.

Temeljne dejavnosti
P1.3 Izdelovanje obrazov: raziskovanje čustev s pomočjo lutke
P1.3 Obrazi čustev
P1.3 Kocka čustev
P1.3 Poslušam svoje telo: Kje čutim čustva

Nadgradne dejavnosti
P1.3 Kaj nam glasba sporoča – raziskovanje čustev skozi glasbo

• učil strategij za uravnavanje lastnih čuste
• preizkušal strategije za uravnavanje čustev v različnh situacijah,
• razvijal sposobnost samostojne uporabe učinkovitih strategij za uravnavanje lastnih čustev in vedenja.

• naštel nekaj strategij za uravnavanje čustev in vedenja,
• pojasnil izbrano strategijo in jo povezal z uravnavanjem čustev in vedenja (ko se jezen, bom..., ko sem preveč vzemirjen, bom...),
• izdelal pripomoček strategij za uravnavanje čustev in vedenja in ga uporabljal v določenih situacijah (uporabil korake umirjanja; zaprosil za pomoč ali umik, kadar se bo počutil preobremenjenega s čustvi; uporabil pozitivne samogovore v zahtevnih situacijah za obvladovanje občutkov oz. frustracij npr. „Lahko poskusim še enkrat“ ali „Nadaljeval bom“),
• uporabil strategije za uravnavanje čustev v resničnih ali simuliranih situacijah,
• ovrednotil katero strategijo je uporabil in kako mu je pomagala.

Temeljne dejavnosti
P1.4 Zvok veselja
P1.4 Igra “Stoj” z glasbo
P1.4 Igra “Stoj!”

Nadgradne dejavnosti
P1.4 Moj pomirjujoči senzorični kotiček
P1.4 Jaz, moj dih in svet okoli mene

• učil prepoznavati spremembe v svojem okolju,
• učil opisati situacijo, ki se je spremenila ali je drugačna,
• učil prepoznavati svoja čustva in potrebe v zanj zahtevni situaciji.

• aktivno opazoval in komentiral spremembe v svoji neposredni okolici (npr. vreme, postavitev igralnice ali nove predmete/ljudi),
• svoja opažanja delil s skupino ali odraslim,
• opisal razlike med prejšnjo in sedanjo situacijo, pri čemer se bo osredotočil na nekaj podrobnosti,
• prepoznal spremembo v znani zgodbi ali dogodku,
• prepoznal svoja čustva in svoje potrebe v zanj zahtevni situaciji.

Nadgradne dejavnosti
P2.1 Raziskovanje sprememb
P2.1 Vrednote v naši skupini – Prijateljstvo

• učil veščine za uporabo prilagoditvenih strategij v zanj zahtevnih situacijah,
• učil sodelovati pri oblikovanju pravil v skupini,
• učil upoštevati nova pravila v skupini in se skladno z njimi obnašati,
• učil prilagajati vedenje glede na čustva in potrebe drugih v skupini.

• se ustavil in poskušal poimenovati svoja trenutna čustva, ko se bo znašel v zanj zahtevni situaciji,
• ubesedil potrebo (npr. «Potrebujem pomoč»), ko se bo srečal z zahtevno ali spremenjeno situacijo,
• v zahtevni situaciji poskušal uporabiti strategijo samouravnavanja (npr. globoko vdihniti, prositi za pomoč ali uporabiti pozitiven samogovor),
• izbiral različne prilagoditvene strategije glede na vrsto izziva,
• prispeval ideje pri oblikovanju novih pravil v vskupini,
• pokazal razumevanje novega pravila tako, da ga bo razložil s svojimi besedami in navedel primer, kako ga upoštevati (umivanje rok pred kosilom),
• upošteval novo pravilo pri vsakodnevnih dejavnostih, po potrebi z občasnimi opomniki,
• opazoval in prepoznaval čustvena stanja vrstnikov (npr. otrok opazi, ko je nekdo videti žalosten ali razočaran) in se odzval z empatijo,
• prilagodil svoje vedenje glede na potrebe drugih in pri tem upošteval skupinske dejavnosti.

• učil prepoznavati lastne biološke in psihološke potrebe,
• učil izražati svoje potrebe,
• razumeti, da imajo drugi podobne potrebe,
• učil uporabljati strategije za zadovoljevanje in uravnavanje potreb,
• učil, kako in kdaj prositi za pomoč odraslega ali vrstnika,
• spoznaval dejavnike, ki vplivajo na zdravje in počutje (z zavedanjem, da dobro in prijetno in isto).

• poimenoval osnovne biološke in psihološke potrebe (hrana, voda, počitek, gibanje, higiena, prijateljstvo, varnost...),
• prepoznal slike, ki prikazujejo osnovne biološke in psihološke potrebe ter jih poimenoval,
• razložil, zakaj so biološke in psihološke potrebe pomembne za njegovo dobro počutje,
• razloži, kako zadovoljuje biološke in psihološke potrebe (ko je lačen, potrebuje hrano ; ko je utrujen, potrebuje počitek...),
• sestavil preprost dnevni urnik, ki vključuje čas za hrano, pijačo, počitek, nego in igro,
• ustvaril preprosto zgodbo ali risbo v kateri bo predstavil, kako skrbi za zadovoljevanje svojih potreb skozi dan,
• prepoznal dejavnosti, ki so prijetne (sladkarije, igranje, gledanje risank) in dejavnosti, ki so dobre za zdravje (sadje, gibanje, počitek),
• razložil, zakaj so nekatere stvari prijetne , a niso vedno dobre za zdravje,
• pojasnil, kako določeni dejavniki prispevajo k dobremu počutju.

Temeljne dejavnosti
P3.1 Kaj potrebujem?
P3.1 Darilo zate

Nadgradne dejavnosti
P3.1 Naš dan v vrtcu – časovnica dejavnosti in potreb P3.1 Raziskujemo pomarančo

• razvijal zavedanje do drugih živih bitij
• učil prepoznavati in poimenovati potrebe drugih živih bitij,
• spoznaval strategije in prakse, ki spodbujajo spoštovanje okolja (npr. dejavnosti recikliranja, uporaba okolju prijaznih materialov...)

• prepoznal različna živa bitja (živali, rastline, ljudje) in jih poimenoval,
• prepoznal različna živa bitja (živali, rastline, ljudje) in jih poimenoval,
• pokazal in poimenoval slike ali igrače različnih živih bitij,
• pokazal, kako lahko pomaga skrbeti za živo bitje (skrb za rožo),
• prepoznal, kdaj določeno živo bitje potrebuje pomoč,
• primerjal potrebe različnih živih bitij (npr. kako se razlikujejo potrebe rastlin od potrebe živali...),
• prepoznal, kako se živa bitja odzovejo na pomankanje potreb (rastline ovenijo),
• ustvaril zgodbo, sliko, igro ali načrt za skrb za različna živa bitja.

• učil prepoznavati in poimenovati osnovna čustva (npr. veslje, žalost, strah...) pri sebi in drugih,
• učil strategij za razumevanje in primerno odzivanje na čustva drugih,
• vadil videti stvari s perspektive nekoga drugega za razumevanje, kako se drugi počutijo.

• prepoznal osnovna čustva drugih z opazovanjem obrazne mimike, govorice telesa ter vedenja,
• na vrstnikova čustva odzval z ustreznim dejanjem, vprašanjem ali odzivom, ki kaže skrb ali empatjo (npr. ponudil igračo; pusti prostor; vpraša če se vrstnik želi igrati z njim, ponudi pomoč drugim),
• razložil, kako se lik v zgodbi ali drug otrok lahko počuti, kaj misli ali kaj bi lahko potreboval v določeni situaciji,
• primerjal svoja čustva in vedenje s čustvi in vedenji, ki jih opazi pri drugih.

Temeljne dejavnosti
S1 Kartice čustev in situacij
S1 Zabojček čustev
S1 Zrcalne slike

Nadgradne dejavnosti
S1 Doktor, prosim, pomagajte! Moja hišna žival je bolna!
S1 Čustvena umetnost: če bi bil jaz lik na sliki

• spoznaval, kaj je komunikacija in zakaj jo uporabljamo
• spoznaval verbalno in neverbalno komunikacjo, spoznaval komunikacijske kanale in orodja.
• spoznaval komunikacijske kanale in orodja.

• komuniciral z besedami, tonom, mimiko obraza in govorico telesa,
• uporabljal preprosta komunikacijska orodja, kot so slikovne kartice ali zgodbe,
• sporazumeval z različnimi načini komunikacije, kot so govorjenje, risanje, geste in uporaba preproste tehnologije (npr. slike, fotoaparat).

• delil svoje misli, občutke, potrebe, ideje, čustva,
• razvijal spretnosti postavljanja vprašanj,
• razvijal in širil besedišče povezano s socialno čustvenimi spretnostmi.

• spoštljivo delil svoje ideje, čustva in potrebe z drugimi,
• med igro postavljal vprašanja zaprtega in odprtega tipa,
• podal svojo razlago besede iz besedišča socialno-čustvenih spretnosti,
• uporabil besedo iz besedišča socialno-čustvenih spretnosti v ustreznem kontekstu.

• razvijati sposobnost pozornega poslušanja drugih,
• učil aktivnega poslušanja in ustreznega odzivanja (npr. sledenje navodilom...)
• sodeloval v vzajemnih pogovorih.

• usmeril svojo pozornost na govorca,
• razumel in sledil preprostim enostopenjskim ustnim navodilom,
• razumel in sledil večstopenjskim ustnim navodilom odraslih ali vrstnikov,
• odgovarjal na vprašanja (npr. o zgodbi),
• poslušal druge, ne da bi jih prekinjal,
• počakal, da pride na vrsto za besedo.

Temeljne dejavnosti
S2.3 Ugani zvok

Nadgradne dejavnosti
S2.3 Kako biti dober poslušalec

• razvijal čut za skupinsko pripadnost in zavedanje raznolikosti v skupini,
• preko igre in socialnih interakcij učil vključevanja in spoštovanja vrstnikov, z morebitnimi drugačnimi ozadji, vrednotami in prepričanji,
• sodeloval v skupinskih aktivnostih (npr. menjavanje vlog, deljenje igrač...),
• razvijal veščine reševanja skupnih težav ali izzivov.

• znal opisati, kdaj se v skupini in v okolju dobro počuti,
• v skupinske dejavnosti in igro vključil prijatelje, ki imajo različne ideje,
• znal prilagajati svoje potrebe, interese in želje s potrebami, interesi in željami drugih,
• prepoznal težavo ali izziv,
• predlagal možne rešitve za reševanje izzivov,
• preverjal možne rešitve in izbral učinkovite rešitve,
• reševal konfliktne situacije s pomočjo izbranih strategij,
• vrednotil učinkovitost rešitve.

Temeljne dejavnosti
S3 Naš kotiček za socialno in čustveno učenje

Nadgradne dejavnosti
S3 Kostanji padajo
S3 Pravice otrok – in moje pravice

• razvijal lastne vire moči,
• razvijal veščine prepoznavanja virov moči pri drugih,
• spoznaval, da se izboljšujemo z vadbo/ učenjem/ rastjo,
• učil sprejemati napake kot priložnosti za socialno in čustveno rast,
• sodeloval pri skupnem dosežku.

• prepoznal in poimenoval vsaj dva svoja močna področja razvoja ali spretnosti (npr. kaj znam in zmorem),
• med skupinskim delom prepoznal in poimenoval vsaj eno močno področje ali spretnost pri svojih vrstnikih,
• na podlagi svojih prepoznanih močnih področij podajal pozitivne povratne informacije vrstnikom (npr. pohvala drugemu otroku),
• sodeloval in vrednotil dejavnosti, ki zahtevajo vadbo, ter pri tem pokazal vztrajnost in pozitiven odnos do izboljšav,
• v spodbudnem okolju delil izkušnje, kjer je zaznal napake in povedal, kaj se je iz njih naučil,
• podpiral vrstnike pri razumevanju napak kot priložnosti za učenje, pri čemer bo pokazal empatijo in razumevanje,
• sodeloval pri skupinskih projektih in prepoznal, kako posameznikov prispevek vodi k skupnemu uspehu,
• prepoznal in cenil prispevke drugih k skupnim dosežkom.

• vključen v sodelovalno timsko delo s čustveno refleksijo,
• učil postavljati vprašanja o svojem okolju,
• učil izraziti preproste probleme s katerimi se srečuje v vsakodnevnih situacijah,
• učil opazovati okolje in opaziti podrobnosti,
• učil razlikovati dejstva od mnenj,
• naučiti se primerjati predmete in ideje ter prepoznavati razlike in podobnosti.učil primerjati predmete in ideje ter prepoznavati razlike in podobnosti.

• opredelil problem/izziv/cilj igre...,
• načrtoval možne rešitve problema/izziva, cilja igre...
• razložil, kaj je potrebno za rešitev problema/izziva, cilja igre...,
• uporabil različne možnosti reševanja problema/izziva, cilja igre...,
• uporabil potrebne vire, ki jih potrebuje za rešitev problema/izziva, cilja igre...,
• sledill načrtovanim korakom za rešitev problema/izziva, cilja igre...,
• izrazil svoje mnenje o uspehu rešitve,
• primerjal različne rešitve za isti problem,
• vrednotil različne rešitve za isti problem in povedal, kako se ob tem počuti,
• določil naslednji cilj na podlagi pridobljenega znanja iz izkušenj.

Temeljne dejavnosti
L2 Kira in Miro: Zgodbe iz vrtca

Nadgradne dejavnosti
L2 Videti si drugačen! Zakaj pa?
L2 Podobnosti in razlike
L2 Kaj pa, če...?